Pred desetimi leti je 7 kolegov – družbenikov komaj zbralo dovolj kapitala, da lahko zažene novo podjetje, ki bi se ukvarjalo s proizvodnjo posebnih betonov za jeklarsko industrijo. Deset let kasneje podjetje 7 Refractories, ima kupce v 45 državah in prozvodne obrate v Sloveniji, Italiji, Kazahstanu in Indiji.
Njegovega direktorja Erika Zobca smo dne 20. janaurja 2020 gostovali na Innotalku, ki ga je organiziralo slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta.
Mirno lahko trdimo, da je 7 refractories med najbolj uspešnimi podjetji Obalno-kraške regije. Obrat v Divači zaposluje približno 90 ljudi, celoten koncern pa med zaposleni šteje kar 25 različnih narodnosti. Kako je bilo možno, da se je v obdobju najhuše gospodarske krize, torej v letih 2010 -2011, podjetje uveljavilo takorekoč iz niča?
Nekaj sreče na začetku
”Zahvaliti se moramo banki, ki nam je odobrila kredit, ker je narobe razumela našo prošnjo” se je posmejal Zobec. ”Mislili so, da imamo že postavljen proizvodni obrat, medtem ko v resnici nismo imeli še ničesar. Na srečo smo se hitro postavili na noge in vprašanje kredita je bilo rešeno”. Sama sreča pa ni bila dovolj, kajne?
”Ne, na začetku sem komaj zbral ekipo ljudi, ki bi imelo voljo vložiti in trud in tudi kapital. Iskal sem partnerje pri kolegih in bivših kolegih, ki sem jih poznal iz mojih prejšnjih delovnih izkušenj v jeklarski industriji”, je pojasnil Zobec, ki se je pri 27 letih zaposlil v italijanskem proizvajalcu bele tehnike Zoppasu.
Kmalu potem se je zaposlil pri avstrijskem podjetju, ki je delalo v jeklarstvu, čeprav je slabo govoril nemško in angleščine sploh ni obvladal. Jezikov se je hitro naučil in podjetje popeljal do nepričakovega uspeha – po šestih letih je imelo 50 milijonov evrov dobička. Ni slabo, sploh če upoštevamo, da je bil prvoten namen podjetje kolikor tolikor sanirati in potem prodati.
Kje pa se je potem zataknilo? ”Sledil sem srcu in zamenjal sem sektor: šel sem v svet ladjedelništva, ki ga sicer nisem poznal ampak barke in ladje so me vedno navduševale”. Žal je ta sektor v letih 2008 – 2009 zaradi splošne gospodarske krize močno nazadoval, in je podjetje, katerega je vodil po samo poldrugem letu moralo zapreti vrata.
Od krize do podjetja
”Pri štiridesetih letih sem bil nezaposlen, z družino in kreditom za stanovanje”. 7 refractories je torej nastalo iz nuje, v nekem smislu je šlo za preživetje. ”Na začetku niso za nas obstajale sobote in nedelje, stalno smo garali v podjetju in garali smo, dokler nismo začeli imeti prve uspehe” je objasnil Zobec.
Kaj je pripomoglo k uspehu? Podjetnik mora sanjati , ampak si mora tudi postaviti realistične cilje in jih uresničiti. ”Moj neuspeh v ladjedelništvu je bil temeljnega pomena,saj sem takrat razumel, da je boljše začeti v majhnem obsegu in počasi nadgrajevati dejavnost ko vidiš, da zadeva steče”.
Potenciala za rast imajo še ogromno, je poudaril Zobec. Na svetu je 300 jeklarn, ki so lahko potencialni kupci njihovih materialov tako, da je tukaj še veliko dela na vidiku. Podjetje bo poskusilo srečo tudi na s kitajsko jeklarsko industrijo, čeprav to ni uspelo še nobenemu Evropejcu ozroma ne-Kitajcu. ”Ampak bomo poskusili”, pri tem pa je poudaril, da je stalno iskanje inovacij ključnega pomena, tudi v marketingu.
Vsako leto namreč izdelujejo nove gadgete, s katerimi hočejo izstopati iz mase drugih podjetij iz tega sektorja. Letos so na primer izdelali čokoladne praline, ki imajo isto obliko kot eden od njihov izdelkov -tj. posebni čepi, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih v plavžih. Za namene trženja in oglaševanja vlagajo kolikor je možno.
Zagrabiti priložnost
Treba pa znati tudi zagrabiti priložnosti ko se pojavijo, je zaključil Zobec. Podjetje ni imelo namena postaviti obrata v Indiji, ampak jih je tamkajšnje podjetje kontatiralo in zdaj uspešno upravljajo podjetje v solastništvu, kjer zaposlujejo Indijske delavce, know how pa prihaja iz Divače.
Veliko pomaga če imaš okoli sebe ljudi, ki obvladajo sektor ali poznajo tuji trg. 7 refractories ima namreč družbenika, ki pozna Rusijo in bivše sovjetske države, potom njega pa so uspeli zagnati proizvodnjo v Kazahstanu. Nove sodelavce pa Zobec izbira kar sam, kajti ”sem opazil, da je moja presoja ista ali celo boljše od tiste, ki jo opravijo za to specializirane agencije, katerih smo se v preteklosti posluževali”. Najraje pa zaposluje ljudi, katere je že prej poznal in za katere ve, da so sposobn,i je dodal.
Še nekaj nasvetov za mladega oziroma ne tako mladega podjetnika? ”Imeti moraš dobro idejo, ampak to ni dovolj” je pripomnil. ”Pripravljen moraš biti tvegati lasten kapital , brez tega enostavno ne gre!”