
Podatki predstavljajo ključni del energetske tranzicije, njihova vrednost pa raste s tem, ko jih delimo, je sredi oktobra na InnoEnergyjevi konferenci TBB (The Business Booster) v Kopenhagnu dejal vodja digitalnih poslov ponudnika pametnih energetskih rešitev Envision Energy Tim Naylor.
»Podatki so nova nafta. Glavna razlika je v tem, da se vrednost podatkov poveča, ko jih delimo in ko sodelujemo. Podatki, ki jih zadržite zase, so vrženi stran,« je dejal Naylor, ki meni, da bi lahko Evropa tu prevzela vodilno vlogo – z uvedbo podatkovnega zapisa o vetru.
Z njim se je strinjal tudi Jorge Martinez, podpredsednik oddelka za razvoj trga pri ameriškem podjetju za vzdrževanje vetrnih turbin Sentient Science. »Če podatke obdržimo samo zase, nismo učinkoviti,« je dejal ter izpostavil, da je podatke možno deliti tudi brez delitve naslova IP.
»Količina podatkov, ki jo imamo na naših računalnikih, je izjemna,« je dejal Kasper Roed Jensen, podpredsednik oddelka za snovanje idej in partnerstev pri danskem proizvajalcu vetrnih turbin Vestas. Kot je omenil, so v ZDA trenutno najbolj uspešna digitalna podjetja, medtem ko so na Danskem to zelo stare družbe. Digitalna transformacija je torej po njegovem mnenju ključna ne le za ohranitev položaja družbe Vestas na trgu, temveč tudi za še večji prodor obnovljivih virov na trg.
»V vetrni industriji so najbolj zanimiva področja varnosti podatkov, napovedne analitike in napovednega vzdrževanja,« je dejal Ulrich Seitz, direktor družbe BayWa r.e. Energy Ventures GmbH, ki jo poganja korporativni tvegani kapital, deluje pa na področjih digitalnih energetskih rešitev, shranjevanja energije in e-mobilnosti.
Foto: Alenka Žumbar
Pomen digitalizacije za vetrno proizvodnjo
Digitalizacija je za vetrno industrijo pomembna z dveh vidikov. Kot prvo, pomaga razrešiti problem sistemske integracije, obenem pa »nam zagotovi podatke o možni neposredni uspešnosti delovanja vsake vetrne turbine in njenih delov«,je dejal prvi mož evropske organizacije za vetrno energijo WindEurope Giles Dickson.
Digitalizacija pa po drugi strani vetrni industriji pomaga tudi tako, da ji omogoča zmanjševanje stroškov (obratovanja in vzdrževanja – saj omogoča pomik od preventivnega k napovednemu vzdrževanju, obenem pa prispeva tudi k bolj informiranim odločitvam glede podaljševanja življenjskih dob) in povečanje prihodkov (pretirano kompleksne zasnove se lahko poenostavi, dobavna veriga pa lahko postane še vitkejša), je dejal Dickson.
Ob tem je omenil še dva velika izziva za vetrno industrijo – kibernetsko varnost in vprašanje »kdo je lastnih vseh teh podatkov« (proizvajalci opreme ali upravljavci vetrnih parkov?).
Valéry Prunier, direktor inovacij za Evropo in Bližnji vzhod pri francoskem energetskem velikanu EDF, je ob tem omenil tudi opazno vrzel v vetrni industriji, saj »vetra ni najti na ravni distribucije«. »Kaj pa manjše vetrne elektrarne oz. nameščanje vetrnih elektrarn na stavbe? Vetrna energija je nekako izključena iz decentralizacije,« je izpostavil Prunier.