
KAJ JE MVP?
MVP (Minimum Viable Product) oziroma – če poskušamo izraz posloveniti – NSP (najosnovnejši sprejemljiv produkt) je različica produkta, ki ima ravno zadosti lastnosti, da zadovolji prve stranke in zagotovi povratne informacije za nadaljnji razvoj produkta. MVP pomeni, da mora biti produkt (izdelek ali storitev) ob lansiranju na trg nekje med »minimum« (v smislu okrnjenih funkcionalnosti) in »viable« (da je delujoč). MVP je torej zelo osiromašena različica produkta, ki deluje, ima pa samo najosnovnejše funkcionalnosti, ki jih za delovanje potrebuje.
Koncept je opredelil Eric Ries, avtor knjige The Lean Startup. Ries je leta preučeval novoustanovljena podjetja. Osredotočil se je na to, kako bi nova podjetja lažje in predvsem učinkoviteje prebrodila težke začetke. Pri tem ga je motil predvsem visok odstotek novoustanovljenih podjetij, ki jih propade že eno leto po ustanovitvi. Teh naj bi bilo kar 75 %. Formula poslovni načrt-pridobi-ustanovi podjetje-prodajaj se mu ni zdela več primerna za današnji čas.
ZAKAJ SPLOH GOVORIMO O MVP?
MVP je pomemben, ker sta v današnjem hitro razvijajočem svetu potrebna hitrost in agilnost. Enostavno si ne moremo privoščiti, da mesece in leta razvijamo produkt, za katerega mislimo, da bo uspešen na trgu, medtem ko nas dohiteva konkurenca. Celotni »vitki« koncept namreč govori o tem, da je produkt potrebno čim prej ponuditi trgu in ugotoviti, kakšen je odziv uporabnikov. MVP torej skrajšuje čas vstopa na trg in zmanjšuje tveganje propada.
Ideja MVP je, da odločitve sprejemaš glede na to, kar ti pove trg oziroma uporabniki, ne pa glede na izhodiščno idejo, ko poskušamo domnevati, kaj naj bi nekdo potreboval. Pri tem se namreč lahko motimo (in velikokrat tudi se).
KAJ MVP OMOGOČA?
MVP je bistveno orodje za učenje o trgu, ki temelji na principu naredi – izmeri – uči se. Glavni namen MVP je, da vanj vložimo minimalno količino truda, sredstev in časa, da ga lahko postavimo pred prve (testne) uporabnike, sistematično merimo njihove odzive, ter te odzive sproti vnašamo v odločitve glede nadaljnjega razvoja. Tako si znižujemo tveganje za razvoj produkta, ki ga nihče ne bo želel kupiti. Ko govorimo o razvoju produkta, mora inovator namreč zadostiti trem pogojem: 1. imeti mora uporabnika, kateremu je produkt namenjen, 2. vrednost, ki jo ta produkt uporabniku prinese, in 3. ta vrednost mora biti tako velika, da je uporabnik zanjo pripravljen plačati s svojim denarjem. Zbiranje odzivov uporabnikov je običajno cenejše kot razvoj produkta z večimi funkcionalnostmi, kar povečuje stroške in tveganje, če produkt ne uspe, zaradi na primer, nepravilnih domnev.
Pri tem ima funkcionalnost prednost pred estetiko. Dobro vodilo je lahko nasvet, da vam mora biti ob tem, ko produkt pokažete prvim uporabnikom, vsaj malo nerodno. Nikakor pa MVP ne pomeni, da smo lahko površni in neprofesionalni. Prav tako je pomembno, da v MVP ne vključite vsega, kar vam rečejo uporabniki, saj so to zgolj njihova mnenja. Gre za prioritete in tekmo s časom.
Viri:
- Kaj je agilno podjetništvo?, 1. 6. 2020
- Kolumna: MVP in Ego produktnega vodje, 4. 6. 2020
- MVP skrajšuje čas vstopa na trg in zmanjšuje tveganje propada, 4. 6. 2020
Foto: ar130405 (Pixabay)