»Nervtech je visokotehnološko podjetje. Ponuja storitve na področju prometne varnosti ter ocenjevanja in usposabljanja voznikov. Naš cilj je, da bi se približali evropskemu cilju, da do leta 2050 ne bo več žrtev na cestah. Pri našem projektu uporabljamo ocenjevanje in usposabljanje voznikov, ki temeljita na naši lastni tehnologiji. Ta je udejanjena kot napredni simulator vožnje, ki vključuje tudi številne dodatne module programske opreme. Projekt razvijamo predvsem za zavarovalnice, tako da lahko prejmejo nekaj informacij o svojih prihodnjih voznikih, preden jih zavarujejo. To pa jim omogoča, da dobijo osnovni vpogled v njihovo ravnanje in temu ustrezno prilagodijo premije. Poleg tega uporabljamo našo tehnologijo za različne vrste voznikov, da pod drobnogled vzamemo njihovo obdobje usposabljanja, na primer preden jih najamejo, ali da se obstoječi vozniki izboljšajo in se začno zavedati, kje delajo napake. Našteto pa lahko povežemo z varnostjo vožnje in tudi z ekologijo vožnje, kot je zmanjšanje porabe goriva in emisij,« je dejal Jaka Sodnik iz podjetja Nervtech, ki je bil gost majskega INNOtalka v ABC pospeševalniku.
»Direktor Matej Vengust je ustanovil podjetje pred skoraj petimi leti. Želel sem sodelovati z njim, ker sem profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in uporabljamo simulacije vožnje za različne študije, povezane s človeškimi dejavniki pri vožnji. Na Mateja sem se obrnil, ker je rekel, da ima ta čudoviti simulator, ki je bil zasnovan za najrazličnejše namene. Sprva je bilo podjetje samo dvočlanska skupina, ki je sestavila majhen simulator dirke. Nato smo začeli razpravljati o možnostih tega simulatorja in to je v bistvu, kako se je vse skupaj začelo,« je povedal Sodnik o začetku Nervtechove podjetniške zgodbe.
»Najprej je bil simulator uporabljen kot orodje za zabavne tekme, ki uporabnikom omogočajo občutek, da so na pravi cesti. To se doseže z naprednim sistemom gibanja, ki je glavni del našega simulatorja in zagotavlja uporabniku oprijemljivo povratno informacijo. Ko sem se obrnil na podjetje, smo se začeli osredotočati na voznika in človeški dejavnik, na primer kako lahko ljudje postanejo boljši vozniki, kaj se lahko naučimo od voznikov, zakaj vozniki delajo različne stvari v različnih situacijah in tako naprej. Začeli smo se osredotočati na resnejša področja, kot so različne prometne simulacije, različna okolja in kritične situacije. Danes imamo izdelek, ki se že uporablja za ocenjevanje in usposabljanje voznikov, vendar je še vedno veliko prostora za izboljšave. Podatki o odzivih voznikov pa nam omogočajo, da sistem izboljšujemo in se iz njega učimo – in to je tudi način, kako poteka strojno učenje.«
S pomočjo ABC pospeševalnika do največje zavarovalnice v regiji
Sodnik je v zvezi z izkušnjami pri delu s pospeševalnikom ABC, h kateremu se je Nervtech obrnil na pomoč, priznal, da je tehničen človek, znanstvenik in inženir, kar pa je pomenilo, da ni vedel najbolje, kako poslovati. »Imel sem fantastično tehnologijo, vendar sem spoznal, da tehnologija na koncu nima veliko skupnega z izdelkom. Če misliš, da imaš nekaj uporabnega, vendar nihče ne deli te misli s teboj, potem je to nezagonsko podjetje. To je bila tudi najpomembnejša lekcija, ki sem je bil deležen.«
»Najboljša izkušnja je bila spoznati mentorje v pospeševalniku ABC. Pogovori z njimi so zanimivi, saj imajo popolnoma drugačen pristop k reševanju problemov. Tehnične informacije jih niso zanimale, želeli so samo vedeti na primer, kako bo ta izdelek izboljšal poslovanje zavarovalnic. V bistvu je bilo zame neprecenljivo, da sem se naučil, kako bolje poslovati. Naše investitorje in povezave smo dobili preko programa pospeševalnika ABC. To nas je pripeljalo do partnerstva z največjo zavarovalnico v regiji – Zavarovalnico Triglav. Verjetno nas nikoli ne bi našli neposredno, če ne bi zaključili tega programa. Videli so naš razvoj in začetni pogovori so potekali v prostorih ABC Acceleratorja. To je bil naš prvi preboj. Kmalu zatem smo začeli tesno sodelovati z Zavarovalnico Triglav, saj so poleg investiranja v podjetje zagotavljali tudi investiranje v naše znanje in izkušnje. Zagotovili so strokovnjake, ki so nam posredovali informacije o tem, kaj zavarovalnica potrebuje, in s kakšnimi težavami se srečujejo.
Še vedno iščejo trajnostni poslovni model
»Še vedno nimamo popolnega poslovnega modela za naše podjetje Nervtech. V tem pogledu se še vedno iščemo in prilagajamo spremembam. Naša začetna zamisel je bila sprejemljiva – imeli smo odličen simulator, ki nam lahko posreduje informacije o voznikih, zdaj pa smo morali te informacije tudi prodati. Potem ko smo prodali 5 ali 6 enot, pa se je izkazalo, da so imeli uporabniki velike težave z uporabo produkta . Tehnologija je bila preveč zapletena, saj je za uporabo potreben inženir. Nato smo poslovni model za produkt spremenili v model ponudnika storitev. Zdaj imamo tehnologijo, vendar ponujamo storitve. Prav tako pa po potrebi spreminjamo izdelek, da bi ga lahko razširili še na druga področja.«
Od Triglava do ameriškega investitorja in drugega slovenskega podjetja – AMZS
»Nervtech trenutno zaposluje približno 20 ljudi. Polovica jih je inženirjev z izkušnjami iz računalništva, strojnega učenja in umetne inteligence. Podjetje ima podatkovno bazo, ki zajema okoli 5.000–6.000 voznikov v različnih situacijah. Univerza v Stanfordu pa te podatke zbira in na podlagi njih sklepa o vzorcih vožnje in jih zapisuje. Po povezavi z Zavarovalnico Triglav je Nervtech dobil ameriškega investitorja – Vector EQ, ki prihaja iz avtomobilske industrije in nam lahko v tem delu sveta odpira trge. Zadnji investitor je AMZS, slovensko nacionalno prometno združenje. Je glavni akter v prometni varnosti v Sloveniji in naložba je bila strateška. Z njo smo namreč dobili dostop do avtomobilskih klubov,« je pojasnil Sodnik.
»Dolgoročni potencial našega podjetja je ustvarjanje vrednosti iz zbranih podatkov. Trenutno imamo določene voznike, ki jih ocenjujemo in ovrednotimo. Te podatke pa nato posredujemo zavarovalnicam in drugim podjetjem. To poglablja zanimanje. Podatke uporabljamo tudi za učenje o človeškem vedenju. Izdelujemo digitalne klone – kopije voznikov, ki temeljijo na zbranih podatkih – in lahko prilagodimo njihove posebnosti glede na njihovo vedenje pri vožnji. To tehnologijo lahko uporabimo tudi za avtonomna vozila, na ta način lahko avtomobili posnemajo vožnjo ljudi. Tudi druga podjetja, na primer Volkswagen, lahko v našo simulacijo vnesejo nove algoritme vožnje za avtonomno vožnjo avtomobilov. Novi algoritmi pa se bodo povezali z algoritmi klona, ki temeljijo na obnašanju voznikov. Na ta način je mogoče predvideti, kako uspešen bo algoritem vožnje v realnem okolju. Če imamo simulacijo, ki temelji na podatkih o voznikih v Ljubljani, ta algoritem ve, kaj se lahko pričakuje in kdaj se bodo vozili v Ljubljani,« je nadalje povedal Sodnik na INNOtalku.
O avtonomni vožnji …
»Težave avtonomne vožnje so v bistvu neskončne, kajti tudi če bomo lahko predvideli 99,99 % situacij, se lahko zgodi, da se bo pojavilo nekaj novega. Avtomobil, njegov sistem ali umetna inteligenca pa ne bodo vedeli, kaj storiti v tem primeru. Vsi avtomobili, ki so samovozeči, bodo na koncu osnovani na umetni inteligenci. Vendar se bodo morali ti sistemi ‘učiti’, ker je nemogoče vnaprej programirati vse, kar se bo zgodilo v življenjski dobi avtomobila. V nepredvidljivih situacijah bodo avtomobili od voznikov zahtevali pomoč, in ko bo problem rešen, se bo sistem iz tega naučil in naslednjič bo vedel, kaj naj stori. Avtomobili bodo ves čas izmenjavali informacije, zato se bodo nenehno ‘učili’. Kar zadeva infrastrukturo za avtonomno vožnjo, jo bo treba močno prilagoditi,« je sklenil Sodnik.
