FestINNO 2018: Digitalni marketing lahko prinese prednost na trgu, a ni vseeno, kako se ga lotimo

 

»Podjetja v Sloveniji zadnjih pet let vse več sredstev vlagajo v digitalni marketing, manj pa v tradicionalno oglaševanje, kar odpira priložnost v na primer tiskanih medijih za tista podjetja, ki kombinirajo oboje,« je na letošnjem festivalu inovacij izpostavil Blaž Zavrl, strokovnjak na področju digitalnega marketinga in svetovalec za delovanje spletnih trgovin. Njegovo občinstvo je izvedelo tudi, na kaj morajo biti podjetja pozorna, ko se odločijo za digitalni marketing, katerih digitalnih marketinških orodij se lahko poslužujejo in kaj lahko pričakujejo na tem področju v bližnji prihodnosti.

 

Številke so zgovorne in so zadosten razlog za podjetja, ki nimajo izkušenj v digitalnem marketingu, da ga čim prej vključijo v svoje marketinške strategije. A pomembno je, da se ga lotijo na pravi način in se izognejo pastem, na katere lahko naletijo na poti do doseganja potrošnikov preko spleta, je bilo glavno sporočilo Blaža Zavrla na letošnji delavnici o digitalnem marketingu, ki je potekala v sklopu FestINNA 2018 v Kopru. »91 % uporabnikov dnevno preverja svoje e-maile, a je do njih vseeno težko priti zaradi zasičenosti z e-maili. V Sloveniji 63 % ljudi dnevno dostopa do spleta preko telefona, kar je 20 % več kot pred petimi leti,« je uvodoma izpostavil Zavrl in predstavil, na kakšen način se podjetja sploh lahko lotijo dosegati svoje stranke.

 

Podjetja ne smejo pozabiti na svojo osnovno dejavnost

 

»Ko se podjetje pripravlja na lansiranje bodisi spletne trgovine ali produkta na trg, mora najprej odkriti nek problem na tem trgu in kdo se z njim sploh sooča.« Ta ključni korak svet start-up podjetij dobro pozna. Podjetja morajo torej narediti svojo domačo nalogo in ugotoviti svoje 4 P-je, je dejal Zavrl. Dodal je, da si podjetja seveda želijo čim več prodati, a si morajo, ko načrtujejo svojo prodajo, odgovoriti tudi na vprašanji, »koliko in komu«. Neredko pa podjetja v želji po hitremu zaslužku dajo prevelik fokus oglaševanju na Facebooku in ob tem premalo pozornosti posvečajo testiranju, logistiki in širjenju produkta, je poudaril Zavrl.

 

»Spletnih družbenih medijev podjetja ne smejo uporabljati kot kanal za distribucijo, temveč predvsem kot sredstvo za vzpostavljanje dvosmerne komunikacije s potrošniki. Obenem pa se morajo izogibati temu, da bi dali preveč fokusa prodaji le enega izdelka. Ključno zanje je, da stalno dodajajo nove produkte v svoj asortiman in nove atribute obstoječim produktom,« je svetoval mladim podjetnikom.

 

Ni vseeno, kje in kako komuniciramo

 

»Ko se podjetja lotijo digitalnega marketinga morajo zagotoviti, da bodo vseskozi ostala avtentična, stalno ostala v stiku s kupci tako med nakupnim procesom kot po nakupu,« je še izpostavil Zavrl in kot eno od pasti digitalnega marketinga omenil tudi nerazumevanje medija: »Podjetja morajo svojo promocijo prilagoditi mediju, kjer oglašujejo: na Instagramu so priljubljene dobre fotografije, posnetki v živo, ne pa fotografije slabe kakovosti ali tehnične informacije za B2B prodajo ‒ za take je primernejši LinkedIn.«

---

 

           

FOTO: Siniša Kanižaj / ABC pospeševalnik

 

Se pa lahko podjetja, ko se lotijo digitalnega marketinga, poslužujejo bodisi »organskega (brezplačnega), plačljivega, mobilnega marketinga ali poročanja, kot so spletne analitike in vročinski zemljevidi,« je povzel Zavrl in spregovoril tudi o aktualnem dogajanju na področju varstva podatkov: »E-mail marketing je najučinkovitejša oblika organskega in plačljivega marketinga, a je po novem GDPR zakonu težje izvedljiv. Se pa lahko podjetja poslužujejo tudi drugih najpogostejših kanalih, kot so optimizacija spletnih strani (SEO), oglaševanje na klik (pay-per-click), vplivnostni marketing in vsebinski marketing (npr. blogi).«

 

 

In kaj lahko podjetja z digitalnim marketingom sploh dosežejo? Ene od ključnih priložnosti so, kot je nanizal Zavrl:

• Doseganje kakovostnih rezultatov ob manjših stroških;
• Širše možnosti za predstavitev produktov;
• Postavljanje ob bok multinacionalkam;
• Povezovanje uporabnikov, naprav in aplikacij preko koncepta interneta stvari;
• Možnost za ustvarjanje personalizirane nakupne izkušnje;
• Vključevanje vplivnostnega marketinga, pri čemer lahko podjetja najprej začnejo sodelovati z manjšimi vplivneži preko ustnega dogovora, kasneje pa vključujejo večje, tudi na osnovi pogodbenega sodelovanja.

 

Zavrl je zaključil s hitrim pogledom v prihodnost digitalnega marketinga, ki prinaša predvsem avtomatizirano spletno trgovanje oziroma t. i. A-commerce (npr. Amazon Dash, Digit), pomoč pri razvoju (assisted development), kot je na primer deljenje avtomobila, bote in virtualne asistente, nove trende na področju spletnih družbenih medijev ter blockchain tehnologije.