Pripravila: Špela Gradišar, mag. managementa
V raziskavi smo preučili, s katerimi aktivnostmi podjetniški inkubatorji v jugovzhodni Sloveniji, ki delujejo v okviru SPIRIT-ovega programa subjektov inovativnega okolja, spodbujajo podjetnost v regiji. Kvalitativna raziskava je bila opravljena kot študija primera, in sicer z intervjuvanjem predstavnikov treh podjetniških inkubatorjev JV regije (Podjetniški inkubator Kočevje, Podjetniški inkubator Podbreznik in Podjetniški inkubator Bela krajina). Pridobljene podatke smo primerjali z merljivimi internimi podatki o aktivnostih inkubatorjev in z nekaterimi gospodarskimi kazalniki za obdobje od leta 2016 do leta 2019.
Z raziskavo smo dobili odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja:
- Katere aktivnosti izvajajo izbrani podjetniški inkubatorji v JV regiji po programu SIO?
Na podlagi pridobljenih podatkov in dosedanjega aktivnega delovanja inkubatorjev smo prepoznali nekatere ključne potrebe posameznikov oziroma podjetij z inovativnimi idejami. Te so se tekom zadnjih štirih let povečevale, vzajemno pa se je povečevalo tudi število aktivnosti v vseh obravnavanih sklopih. Eden takih primerov je aktivnost »svetovanje in informiranje«, ki jo izvajajo zaposleni znotraj inkubatorja. Iz leta v leto narašča tako število prejemnikov teh storitev kot tudi število temu namenjenih ur.
Tudi aktivnosti pod kategorijo »dogodki« je vsako leto več. Te so zasnovane kot strokovna ali praktična predavanja na določeno temo z izkušnjo podjetnika/ov. Gre za raznolike tematike, ki so aktualne in kjer udeleženci pridobijo neko novo širino pri udejanjanju poslovne ideje. Vsaj en dogodek letno je namenjen predstavitvi aktualnih in prihajajočih razpisov. V tem sklopu smo navedli še tri aktivnosti izven SIO, ki so se pri vseh treh inkubatorjih izkazale kot zelo uspešne, in sicer organizacija startup vikendov, podjetniških natečajev in tekmovanj ter podjetniških krožkov na osnovnih in srednjih šolah.
Inkubatorji pa imajo tudi vzpostavljeno mrežo zunanjih svetovalcev/strokovnjakov, po katerih se je tekom let pokazala večja potreba oziroma prejemniki te vrste pomoči potrebujejo bolj obsežno/specifično znanje o določenih področjih. Zaradi tega so inkubatorji postavili tudi višje kriterije, komu nudijo podporo in v kakšnem obsegu po principu več podpore za manj podjetij, če so ta zelo inovativna, perspektivna.
- Kako se je nabor aktivnosti spreminjal v letih 2016-2019 (glede na gospodarsko stanje v regiji, potrebe in potenciale za razvoj podjetništva)?
Izkazalo se je, da je vsem trem inkubatorjem skupno, da so večje potrebe po aktivnostih vseh sklopov. Kot zelo pomembno sej je izkazalo svetovanje oziroma mentoriranje ekspertov in ugotovili smo, da je bilo potrebnega največ izobraževanja glede razvoja produkta, validacije poslovnega modela in promocije, trženja oziroma marketinga, najmanj pa za kadrovsko in pravno področje ter internacionalizacijo podjetij. Slednje kaže na to, da podjetja na začetni stopnji razvoja še premalo razmišljajo o širitvi na tuje trge. Z izobraževanji, mentoriranji in (ekspertnimi) svetovanji pa bodo nosilci podjetniških idej in podjemov pridobili znanja, s katerimi bodo bolj konkurenčni ne samo na domačem trgu, ampak se bodo lahko usmerili tudi na nove trge.
- Na kakšen način so izvedene aktivnosti že pripomogle k spodbujanju podjetnosti v občini in regiji (število inkubirancev, število prejemnikov pomoči inkubatorja, število izvedenih dogodkov in udeležencev v primerjavi z gospodarskimi kazalniki)?
S stalno in povečano prisotnostjo v lokalnem okolju se izboljšuje prepoznavnost inkubatorjev in njihovih storitev. Od 2016 na problemskem območju Pokolpja aktivno delujeta dva podjetniška inkubatorja in z raziskavo smo ugotovili, da posredno pripomoreta k nižanju stopnje registrirane brezposelnosti in povečanju deleža novonastalih podjetij (gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov). Prav tako je stopnja preživetja inkubiranega podjetja, ki deluje ali je deloval v obravnavanih inkubatorjih, 85 do 100 %, kar je precej bolje kot v primerjavi s stopnjo preživetja petletnih podjetij v Sloveniji, ki naj bi bila okoli 50 % (Močnik in Rus 2016, 10).
- Kakšno je sodelovanje med preučevanimi podjetniškimi inkubatorji v JV regiji, katere aktivnosti so skupne in kako zaznamujejo podjetništvo v regiji?
Večkrat letno se srečujejo v sklopu programa SIO in si na srečanjih izmenjujejo informacije, izkušnje in primere dobrih praks. Inkubatorji sodelujejo tudi s tehnološkimi parki, s katerimi rešujejo specifične, predvsem tehnološke izzive. Vsi trije obravnavani inkubatorji pa so se pred leti povezali tudi povezali v Mrežo podjetniških inkubatorjev JV Slovenije z namenom izboljšanje stanja na področju zagotavljanja podpornega okolja za razvoj podjetništva, za uresničevanje podjetniških idej in razvoj gospodarstva ter za povečanje zanimanja posameznikov za podjetništvo in spodbujanje podjetnikov, da dejavnost opravljajo v svojem lokalnem okolju (Pokolpje 2015, 3).
- Katere so tiste aktivnosti, ki bodo dolgoročno najbolj spodbujale podjetnost v regiji in tudi širše (plani za SIO 2020-2022)?
Z iniciativo Start:up Slovenija se je zelo razvil podjetniški ekosistem, tako da je stanje, kar se tiče inovativnih in mednarodno prodornih podjetij, po mnenju intervjuvancev na državnem nivoju zadovoljivo, medtem ko se bo v JV regiji moralo okrepiti znanje o tujih trgih in sami prodaji. Poleg tega bo potrebnega tudi več tehničnega/inženirskega znanja in podjetniškega izobraževanja, predvsem pri mladih, da bodo ti znali kritično ovrednotiti svoje ideje in z omejenimi sredstvi znali priti do uspešnih zgodb. Velik poudarek je na podjetniškem izobraževanju že otrok v šolah, da se privzgoji podjetniška miselnost in razvije podjetniška kultura.
Poleg teh izzivov bo za inkubatorje v naslednjih petih do desetih letih pomembno tudi, da bodo sami uvedli nove tehnologije in izpopolnili znanje svojih zaposlenih ter s tem vzpostavili vzpodbudno okolje za ustvarjanje, prilagojeno trgu in potrebam. Intervjuvanci so izpostavili tudi potrebo po specializaciji aktivnosti inkubatorja, ki bo v skladu z znanjem in infrastrukturo lokalnega okolja. To vse bo torej potrebno za še boljše spodbujanje podjetnosti v bodoče in razvoj ustreznega poslovnega in podpornega okolja.
Aktivnosti podjetniških inkubatorjev so namenjene tako potencialnim podjetnikom kakor tudi obstoječim podjetjem s potencialom rasti, saj inkubatorji sodelujejo tako z večjimi kot z manjšimi lokalnimi podjetji na različnih področjih. Cilj izvajanja aktivnosti je spodbuditi zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti in spodbuditi njihovo inovacijsko aktivnost, mednarodno konkurenčnost in internacionalizacijo. Prav tako inkubatorji preko raznovrstnih aktivnosti, ki jih izvajajo in smo jih tudi obravnavali v raziskavi (svetovanje, mentoriranje, podjetniški dogodki, spodbujanje podjetnosti med mladimi), prispevajo k boljši podjetniški naravnanosti in h gospodarskemu razvoju regije. Slednje smo potrdili tudi z gospodarskimi kazalniki, kot so naraščanje števila novoustanovljenih podjetij in nižanje stopnje brezposelnosti. Na podlagi rezultatov raziskave (večje število inkubirancev, več izvedenih dogodkov in več prejemnikov pomoči SIO tekom let 2016-2019) lahko povzamemo, da inkubatorji skozi izvajanje programov SIO pridobivajo pomembno prepoznavnost v regiji pa tudi širše kot zanesljiv partner pri razvoju in nadgradnji novih poslovnih idej.
Literatura in viri:
Močnik, Dijana in Matej Rus. 2016. Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema: Slovenski podjetniški observatorij 2015. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Pokolpje. 2015. Vzpostavitev mreže podjetniških inkubatorjev v JV Sloveniji. Http://www.lex-localis.info/files/cac8d833-89bb-4717-9d06-edfb9b9df4ad/635779057935204170_Tocka%203_1%20-%20Priloga%20-%20Vzpostavitev%20mreze%20podjetniskih%20inkubatorjev.pdf (2. 1. 2020).